Ali izvid MRI ali rentgena res pove, zakaj vas nekaj boli? Slikovna diagnostika (rentgen – RTG, magnetna resonanca – MRI, CT) ima pomembno vlogo v sodobni medicini. Omogoča vpogled v strukture telesa, ki jih s prostim očesom ali kliničnim pregledom ne moremo videti. Kljub temu pa se v praksi pogosto srečujemo z napačnimi interpretacijami izvidov, kar lahko vodi v strah, pasivnost, pretirano omejevanje gibanja ali celo nepotrebne posege. V nadaljevanju sledi podrobnejša razlaga najpogostejših mitov o slikovni diagnostiki , ki temelji na sodobnih znanstvenih dognanjih in kliničnih izkušnjah.
Drža je definirana kot položaj telesa, v katerem ohranjamo telesno ravnotežje proti gravitaciji, bodisi v stoječem položaju bodisi med ležanjem. Na splošno nas učijo, da moramo sedeti pokončno in paziti na hrbtenico, kar velja za “dobro” držo. Pri delu pa je pravilna ergonomija tista, ki vključuje prilagoditev delovnega okolja tako, da delamo v relativno pokončnem položaju, s čim manjšimi ukrivljenostmi hrbtenice. Vendar raziskave kažejo, da ta drža ne zmanjšuje bolečin v hrbtu.
Poškodbe sprednje križne vezi (ACL) so dolgo veljale za poškodbe, ki zahtevajo kirurški poseg za popolno rehabilitacijo. Vendar pa raziskave kažejo, da se v nekaterih primerih ACL poškodbe zacelijo tudi brez operacije. V tem članku razbijamo nekaj najpogostejših mitov in predstavimo ključna dejstva o poškodbah sprednje križne vezi.
